Klub

Kataster jam

Kataster jam JKNM

Jamarstvo je po definiciji športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij, zato med temeljne dejavnost vsakega jamarskega društva sodi tudi dokumentiranje jam. Podatke o vsaki novo raziskani jami vpisujemo v osnovni zapisnik o registraciji nove jame (v elektronski obliki MS Word). Ta poleg lege, dostopa in opisa jame vsebuje še vrsto drugih rubrik, v katere jamarji vpisujemo naša opažanja. K izpolnjenemu osnovnemu zapisniku priložimo načrt jame (naris, tloris), karto z vrisano lego jame ter karakteristično fotografijo jamskega vhoda. Zaključene zapisnike vlagamo v mape, ki jih razvrščamo po naraščajočih katastrskih številkah. Tako postopoma nastane kataster jam posameznega društva – urejena zbirka dokumentov o raziskanih in registriranih jamah (v nadaljevanju kataster).

Zapisniki

Jamarska društva si v prvi vrsti urejajo lasten kataster, ki je zbirka zapisnikov o vseh jamah, ki so jih raziskali člani društva. V našem klubu shranjujemo tudi zapisnike jam, dokumente in druge koristne podatke o jamah z območja dolenjskega krasa, ki so jih raziskali člani drugih društev ali institucij. Kopije elektronsko izpolnjenih zapisnikov oddamo v Kataster jam JZS, kjer jih pregledajo in po potrebi pozovejo k njihovi dopolnitvi. Ko so vsi zapisniki izpolnjeni skladno z navodili, jih Kataster jam JZS pošlje na Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki za nove jame določi enoznačno katastrsko številko jame.

Vrste zapisnikov

Število in vrsta dokumentov o posamezni jami je odvisno od velikosti in pomena jamskega objekta, v idealnem primeru pa bi vsaka registrirana jama vsebovala naslednje zapisnike:

A-zapisnik – osnovni zapisnik o registraciji nove jame

B-zapisnik – dopolnilni zapisnik za odkritja v že registrirani jami

C-zapisnik – kartografsko gradivo

D-zapisnik – nestandardno gradivo

E-zapisnik – načrt jame

F-zapisnik – fotografsko gradivo

G-zapisnik – tabela meritev

H-zapisnik – stanje jame

I-zapisnik – oprema

V novomeškem jamarskem klubu smo na področju dokumentiranja jam med najdejavnejšimi društvi v Sloveniji, saj smo bili po številu oddanih zapisnikov v Kataster JZS dolga leta na prvem mestu. V obdobju med letoma 1979 in 2023, ko smo vodili tovrstno evidenco, smo v kataster jam prispevali:

2050 osnovnih zapisnikov o registraciji nove jame (A)

1702 dopolnilnih zapisnikov za odkritja v že registrirani jami (B)

3252 enot kartografskega gradiva (C)

109 enot nestandardnega gradiva (D)

2246 načrtov jam (E)

2351 zapisnikov s fotografijami vhoda (F)

455 tabel z meritvami (G)

781 zapisnikov o stanju jame (H)

Med člani kluba močno po številu oddanih zapisnikov močno izstopa Borivoj Ladišić, ki je v 45-letnem obdobju dejavnega raziskovanja slovenskih jam v Katastru jam JZS registriral več kot 1000 jam (veliko večino na Dolenjskem) ter ob tem prispeval še izjemno količino spremljajočih zapisnikov in drugega dokumentarnega gradiva.

Jamarski klub Novo mesto je doslej v Kataster jam JZS prispeval osnovne zapisnike o registraciji nove jame za 1785 od skupno več kot 15.000 slovenskih jam (11,9 %, 2023).

V klubskem prostoru imamo poleg katastra tudi knjižnico, v kateri hranimo domačo in tujo literaturo z jamarsko, geološko, arheološko, biološko, ekološko, športno in podobno vsebino. Kataster je prosto dostopen vsem jamarjem, za nečlane jamarskih društev pa po predhodnem dogovoru.

Kataster jam JZS

Kataster jam JZS je stalna strokovna služba Jamarske zveze Slovenije, katere namen je voditi evidenco jam in dejavnosti jamarskih društev v Sloveniji. Podatke o jamah dobivajo od slovenskih jamarskih društev, Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, tujih jamarskih odprav v Slovenijo ter drugih pravnih in fizičnih oseb. V praksi so pomeni, da JZS in inštitut vodita zbirnik katastrov jam jamarskih društev pri nas. Trenutno (januar 2024) je v Sloveniji registriranih 15095 jam, vsako leto pa je odkritih še vsaj 300, zadnja leta celo več kot 500 novih.

Izobraževanje

Postani jamar

Če želite postati jamar, vas vabimo, da se vpišete v naš jamarski tečaj, ki svoja vrata odpira vsako pomlad. Teoretični del poteka na petkovih klubskih večerih, ki mu sledi praktično usposabljanje ob vikendih. Celoten tečaj traja pet zaporednih vikendov. Za termine se dogovarjamo sproti glede na razpoložljiv čas tečajnikov in inštruktorjev. Razpis za jamarski tečaj objavljamo na naši spletni strani, na FB strani kluba ter v sredstvih javnega obveščanja. Več informacij o reševanju, izobraževanju, tehniki, varstvu jam, katastru jam in drugem si lahko poiščete na spletnih straneh JZS.

Jamarski tečaj

Tečajnike vodimo skozi pester izobraževalni program, s katerim spoznajo značilnosti kraškega sveta, osnove jamarstva ter pridobijo prve izkušnje varnega obiskovanja in raziskovanja jam. Po opravljenem programu kandidat opravi preverjanje znanja in veščin. Z opravljenim teoretičnim in praktičnim delom izpita pridobi naziv jamarski pripravnik.

V klubu se trudimo, da bi bilo delo z jamarji začetniki varno in jamam prijazno. Jamarski tečaj zato vodijo licencirani jamarski inštruktorji Jamarske zveze Slovenije ter jamarji s širokim znanjem in izkušnjami na različnih področjih jamarstva.

Program jamarskega tečaja

1. Uvodno predavanje

• kras in kraški pojavi s poudarkom na značilnostih dolenjskega krasa
• živi svet v jamah in posebnosti favne dolenjskega krasa
• ogroženost in varstvo kraškega sveta ter zakon o varstvu podzemnih jam
• zgodovina in pomen slovenskega jamarstva
• zgodovina in predstavitev Jamarskega kluba Novo mesto
• jamarski etični kodeks

2. Teoretična predavanja v klubskih prostorih

• dokumentiranje jam (merjenje, izdelava zapisnika in načrta jame, kataster jam)
• vozli ter uporaba osebne varovalne jamarske opreme
• prva pomoč in postopek ob nesreči v jamah

3. Praktična usposabljanja

• spoznavanje jamarske vrvne tehnike (lestvice, plezalni pas, vrvi, vozli, vrvna tehnika)
• učenje vrvne tehnike na plezalnem poligonu
• obisk vodoravne jame ter obisk več vertikalnih jam (brezen)

Izpiti in jamarski nazivi

Izobraževalni program jamarskega tečaja zaključimo s praktičnim preverjanjem. Osvojeno znanje in uspešno opravljeno klubsko preverjanje je pogoj za prijavo na izpit v organizaciji Jamarske zveze Slovenije. Z uspešno opravljenim izpitom pri JZS tečajnik pridobi naziv jamar pripravnik, s čimer se lahko udeležuje jamarskih raziskovalnih akcij v spremstvu izkušenih jamarjev.

Z nadaljnjim izobraževanjem jamar pripravnik pridobi dodatna znanja in izkušnje, da lahko pristopi k opravljanju preverjanja usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje. Preverjanje poteka pod okriljem Jamarske zveze Slovenije, uspešno opravljeno preverjanje pa pomeni zakonsko dovoljenje za obiskovanje jam na območju Slovenije. Izpitni roki so praviloma dvakrat letno (junija in septembra).

Jamarji lahko nadaljujejo izobraževanje na različnih področjih jamarstva v okviru programov pri Jamarski zvezi Slovenije, ki z višjim nivojem znanj pokriva potrebe po specializacijah za izobraževalno smer z nazivi

• demonstrator za specialna znanja (npr. geologije, biologije, ekologije, fotografije ...)
• inštruktor jamarstva

ter reševalno smer z nazivi

• pripravnik jamarske reševalne službe
• jamarski reševalec
• vodja reševalne ekipe
• inštruktor Jamarske reševalne službe

Etični kodeks

Člani jamarskega kluba se zavedamo, da ima lahko vsak vstop v jamo določen negativen vpliv na jamsko okolje. Kako velik je, je odvisno predvsem od tega, kako pazljivo se v jami gibljemo in kako skrbno se obnašamo. Jame zato obiskujmo in raziskujmo na način, da bi jih čim manj poškodovali. Med obiskom podzemlja spoštujmo kodeks jamam prijaznega jamarstva*, ki v nadaljevanju povzema med jamarji dogovorjen in uveljavljen sistem načel obiskovanja in raziskovanja jam.

Pravila jamam prijaznega raziskovanja in obiskovanja

• Izbiro jame, ki jo bomo obiskali, je treba prilagoditi usposobljenosti obiskovalcev, stopnji njihove varstvene zavesti in cilju, ki ga želimo doseči. Tako v občutljive jame ne vodimo začetnikov, v njih ne prirejamo jamarskih šol ali reševalnih vaj.
• Tudi velikost skupine je treba prilagoditi občutljivosti jame. Velike skupine povzročajo nesorazmerno veliko škodo.
• Vodja skupine mora dobro poznati jamo, hitrost gibanja pa prilagoditi najpočasnejšemu v skupini. Skupina mora hoditi po jami skupaj, saj lahko le tako drug drugega opozarjajo na najbolj občutljiva mesta.
• Med gibanjem po jami moramo paziti, da ne poškodujemo sigastih tvorb, ne nanašamo blata na nedotaknjene površine in ne onesnažujmo stoječe in tekoče vode v jamah.
• V jamo nosimo čim manj opreme, saj lahko opletanje z velikimi in težkimi transportkami poškoduje jamske tvorbe.
• Pri prehodu čez občutljive površine uporabljajmo ustaljene ali označene prehode. Če se znajdemo pred nedotaknjeno površino, smo najverjetneje zgrešili ustaljeno pot.
• Kapniško okrasje ima smisel le v jamskem okolju, zato je vsako lomljenje in odnašanje kapnikov, helektitov, kristalov, jamskih biserov, aragonitnih ježkov ali drugih tvorb nedopustno. Del jamskega okolja so tudi podrti in odlomljeni kapniki, zato naj ostanejo tam, kjer so.
• Iz jame in izpred nje odnesimo vse odpadke, tudi ostanke hrane, odpadno karbidno apno in prazne baterijske vložke. Vrečko za odpadno apno moramo v jami vedno nositi s sabo.
• Podpisovanje v jamah ni sprejemljivo.
• V zelo občutljivih jamah, ki so močno izolirane od zunanjih vplivov, ne smemo kaditi. V takih jamah pazimo, da jih ne onesnažujemo s sajami s poškodovanega gorilnika na čeladi.
• Za premagovanje navpičnih stopenj uporabljajmo naravna pritrdišča in tista, ki so jih naredili jamarji pred nami.
• Še tako dobra fotografija ne opravičuje poškodbe jame, zato veljajo pravila tudi za fotografe.
• Ne vznemirjajmo in ne nabirajmo jamskih živali.
• Ne premikajmo, ne prekopavajmo in ne odnašajmo arheoloških in paleontoloških ostankov.
• V zavarovanih jamah moramo upoštevati varstvene režime, predpisane z odlokom o zavarovanju.
• Če leži jama v zavarovanem območju narave, upoštevajmo tudi varstvene režime, ki veljajo v narodnem, regijskem ali krajinskem parku.
• Obiski jam naj bodo dokumentirani.
• Ob novem odkritju jam razmislimo o najmanj škodljivem načinu raziskovanja.
• V nedotaknjeno jamo ali njene dele ne hodimo brez merilne opreme in trakov za označevanje.
• Sprotno dokumentiranje raziskav prihrani jami dodatne obiske in z njimi povezane poškodbe.
• Prehode čez občutljiva območja označimo že ob prvem obisku.
• Pred odstranjevanjem ovir, ki onemogočajo prehod v nove dele jame, razmislimo, ali za oviro res lahko pričakujemo tako pomembno nadaljevanje jame, da opravičuje grob poseg. Kadar vodi v isto nadaljevanje jame več poti, izberemo tisto, katere širitev povzroči najmanj škode.
• Odstranjevanje ovir in širjenje prehoda mora biti minimalno, le tolikšno, da omogoči prehod izurjenemu jamarju. Preventivna širjenja prehodov za primer nesreče v notranjosti jame niso sprejemljiva.
• Miniranje je sprejemljivo le izjemoma v jamah, v katerih varstveni režim tega ne prepoveduje, in še takrat le ob proučitvi vseh morebitnih negativnih vplivov.
• Smer gibanja in merilne točke označujemo le z odsevniki, kamnitimi možici ali začasnimi oznakami, ki po odstranitvi ne puščajo sledov. Pustimo samo ključne točke, ki so v bližini možnih nadaljevanj ali pomembnih delih jame.
• Če je taborjenje pred jamo ali bivakiranje v njej neizogibno, moramo taborni prostor po končanem raziskovanju skrbno pospraviti.
• Po končanem raziskovanju je potrebno jamo očistiti in razopremiti.
• Če menimo, da je raziskana jama tako občutljiva, da bi jo bilo treba zapreti in nadzorovati obisk, pravočasno poskrbimo za zaprtje vhoda, do takrat pa ne posredujmo podatkov o legi vhoda.
• Z informacijami o občutljivih jamah, še posebej o jamah z izjemnimi sigovimi tvorbami, jamskimi živalmi in arheološkimi ali paleontološkimi ostanki, ravnajmo premišljeno.

Kodeks jamam prijaznega jamarstva (PK 01/2004) kot sistem načel in pravil je bil 21. februarja 2004 soglasno sprejet na občnem zboru Jamarskega kluba Novo mesto.

* Kodeks je bil izdelan z nadgradnjo gradiva Marka Simića: Varujmo naše jame. Ministrstvo za okolje prostor in energijo, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana, 2000.

Društvo v javnem interesu

Jamarski klub Novo mesto je eno izmed redkih jamarskih društev, ki je pridobilo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah (Ur. l. RS, št. 21/18, Zakona o varstvu podzemnih jam (Ur. l. RS, št. 2/04) ter Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04) nam ga je z odločbo št. 020-125/2004 z dne 29. 12. 2005 prvič podelilo Ministrstvo za okolje in prostor. Na podlagi novih predpisov nam je ministrstvo z odločbo št. 215-39/2019-4 z dne 28. 5. 2019 ta status podelilo ponovno (datum podelitve statusa: 18. junij 2019).

Status nevladne organizacije v javnem interesu imamo tudi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nam ga je podelilo Ministrstvo za obrambo (datum podelitve statusa: 2. april 2009).

Status za področje narave nam je bil podeljen, ker:

• dejavno raziskujemo jame in rezultate dokumentiramo v zapisnikih o odkrivanju in raziskovanju jam (kataster jam),
• imamo sprejeta pravila jamam prijaznega raziskovanja in obiskovanja,
• imamo naravovarstveno vzgojo (ogroženost in varstvo kraškega sveta ter zakon o varstvu podzemnih jam) vključeno v programe usposabljanja za samostojno jamarsko delovanje (jamarski tečaj),
• tvorno sodelujemo z naravovarstvenimi in izobraževalnimi organizacijami,
• smo z našim dosedanjim delom izkazali pomemben prispevek k ohranjanju narave s številnimi naravovarstvenimi akcijami (akcije čiščenja dolenjskih jam),
• izobražujemo in ozaveščamo javnost s področjem ohranjanja narave ter izvajamo promocijo varstva krasa (spletna stran JKNM in zbornik Dolenjski kras).

Pridobljeni status nas zavezuje k še večjemu varstvu občutljivega kraškega sveta. Z njim smo pridobili tudi pravico zastopanja interesov ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih, hkrati pa nam status povečuje možnosti uspešnega kandidiranja na razpisih iz javnih sredstev.

Jamarska reševalna služba

V Sloveniji kraška območja prekrivajo skoraj 39 % ozemlja, ki so prepredena s številnimi jamami in brezni. Jamarstvo kot športno raziskovanje in dokumentiranje jam pa je vse bolj popularna prostočasna dejavnost. Kraški svet obiskujemo vse pogosteje, globine, ki jih premagujemo, so vse večje, čas, ki ga jamarji prebijemo v dolgih ali globokih jamah, pa je vse daljši. Vse bolj množično raziskovanje in obiskovanje kraškega podzemlja zato povečuje možnost nesreč. Te se lahko pripetijo tako izkušenim jamarjem, še pogosteje pa nejamarjem. V primeru nesreče je za reševanje iz jam pristojna izključno Jamarska reševalna služba (JRS), ki deluje v okviru Jamarske zveze Slovenije (JZS).

Zgodovina

V Jamarskem klubu Novo mesto je dolgo časa delovala klubska jamarska reševalna skupina, ki je bila ustanovljena leta 1987. Njen pobudnik je bil Tomaž Bukovec, ki je bil tudi prvi jamarski reševalec v našem klubu. V svojih vrstah je združevala reševalce in jamarje z odličnim obvladovanjem vrvne ter reševalne tehnike, ki so s svojim tehničnim znanjem, izkušnjami, spretnostjo in opremo posredovali ob nesrečah v jamah in drugje. Usposobljena je bila za reševanje iz globin (jam in brezen), sotesk, težko prehodnih terenov, kakor tudi za reševanja z višin (žičniške naprave, visoke zgradbe). Skupina se je z leti kadrovsko okrepila in postajala vse bolj usposobljena. Na višku dejavnosti je štela enajst operativnih reševalcev, ki so bili po znanju ter usposobljenosti med vodilnimi reševalci v Jamarski reševalni službi pri JZS.

Organiziranost

S sprejetjem Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/06) je bila JRS opredeljena kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki deluje samostojno v okviru JZS. S to statusno spremembo je klubska jamarska reševalna skupina formalno prenehala obstajati, večina njenih reševalcev pa se je vključila v delo JRS. V njenem okviru danes delujejo številni usposobljeni reševalci, ki opravljajo naloge skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 92/07). Pogoji za operativnost jamarskega reševalca so njegova usposobljenost, dejavnost na usposabljanjih in reševalnih vajah ter opravljen izpit za jamarskega reševalca. JRS operativno deluje na celotnem ozemlju Republike Slovenije, njeno delovanje pa sofinancira Uprava RS za zaščito in reševanje.

Jamarska reševalna služba je organizirana v sedmih reševalnih centrih po državi (Ljubljana, Kranj, Tolmin, Sežana, Postojna, Velenje in Novo mesto). Pri manj zahtevnih intervencijah posredujejo reševalci iz najbližjega centra, pri nekoliko težjih sodelujejo reševalci iz sosednjih centrov, pri hudih nesrečah pa vsi jamarski reševalci. V okviru JRS deluje več specialistov (zdravniška ekipa, ekipa za širjenje ožin, tehnični potapljači), za zunanji transport na intervencijah pa pogosto na pomoč priskočijo tudi helikopterske enote Policije in Slovenske vojske.

V primeru nesreče kličite na telefonsko številko za klic v sili 112 ter upoštevajte nadaljnja navodila pristojnega regijskega centra za obveščanje. Ta bo glede na okoliščine aktiviral pristojno reševalno službo (gasilsko enoto, nujno medicinsko pomoč, gorsko, jamarsko, podvodno ali drugo reševalno službo).