Publiciranje
V prvih dveh desetletjih delovanja jamarskega kluba (1962–1982) so o klubskih dogodkih in raziskovalnem delu pisali predvsem lokalni časopisi, saj klub ni premogel piscev iz lastnih vrst. Za prelomno v publicističnem smislu štejemo leto 1982, ko je izšla prva številka klubskega zbornika Dolenjski kras. Zbornik po knjižničnih merilih sodi med t. i. serijske publikacije in nosi enoznačno številko ISSN - 1318-0797. Prvi številki so nato praviloma vsakih pet let sledile še izdaje v letih 1987, 1992, 2002, 2007, 2012, 2017 in 2022. V njih je mogoče najti prostorsko in vsebinsko izjemno raznovrstne vsebine, ki se na takšen ali drugačen način dotikajo kraškega sveta na Dolenjskem, pa tudi na Kaninu in onkraj naših meja.
"Pametni pišejo!" smo si dejali tudi v našem klubu in leta 1988 za redni občni zbor pripravili Bilten '88, ki so mu nato sledili bilteni v letih 1989, 1990, 1991, 1993 (za leti 1992 in 1993), 1994, 1995 in 1996. V njih so zapisana in dokumentirana jamarska dogajanja in odkritja za naslovno leto.
Za novo kakovostno prelomnico v publicistični dejavnosti kluba štejemo leto 2002, ko smo v sodelovanju s Klubom jamarjev Kostanjevica na Krki izdali in založili monografijo Kostanjeviška jama.
Zadnji dve desetletji člani kluba svoje prispevke o dolenjskem krasu objavljamo tudi v glasilu slovenskih jamarjev Naše jame, reviji Jamar ter v drugih tiskanih in elektronskih medijih.
Dolenjski kras
Klubski publicistični prvenec ima preprost naslov Dolenjski kras (1982). Izšel je ob 20-letnici delovanja takratnega Jamarskega kluba Vinko Paderšič - Batreja in ob XXII. zborovanju slovenskih jamarjev, ki je leta 1982 potekalo v Novem mestu. S prispevki o raziskavah kraškega sveta na Dolenjskem so sodelovali nekateri vodilni slovenski strokovnjaki za posamezna strokovna področja. Njim se je pridružilo tudi šest dolenjskih avtorjev. Zanimivost: objavljen je bil tudi faksimile zapisnika ustanovnega sestanka Jamarskega društva Novo mesto, ki je potekal v petek, 16. novembra 1962.
Zbornik je grafično obogaten s številnimi črno-belimi fotografijami, preglednicami ter šestimi načrti jam, vsi prispevki pa imajo kratke povzetke v angleškem jeziku. Urednik zbornika: Milan Eržen.
Vsebina
| Naslovnica, kolofon in uvodnika | |
|---|---|
| Danilo Breščak | Vinko Paderšič - Batreja |
| Milan Eržen | Ob dvajsetletnici |
| Ivan Žgajnar | Uroš Tršan – pobudnik ustanovitve Jamarskega kluba Novo mesto |
| Niko Paulič | Dolenjska pokrajina |
| Davorin Preisinger | Jamarska zveza Slovenije |
| Andrej A. Kranjc | O raziskovanju jam na osrednjem Dolenjskem |
| Dušan Novak | Hidrogeološke raziskave na krasu na Dolenjskem |
| Ivan Gams | Nekaj geomorfoloških in speleoloških značilnosti Globodola in okolice |
| Boris Sket | Biološke raziskave v dolenjskih podzemeljskih vodah |
| Danilo Breščak | Arheološke raziskave jam v porečju Krke |
| Franc Osole | Lukenjska jama, arheološko najdišče |
| France Habe | Onesnaževanje jam dolenjskega krasa |
| Borivoj Ladišić | Hidrografske in speleološke karakteristike Temeniškega podolja |
| Andrej A. Kranjc | Rupa na Brodu |
| Borivoj Ladišić | Jama Pihalnik nad Podturnom |
| Danilo Breščak | Beceletova jama |
| Borivoj Ladišić | Gabrska jama |
| Darko Kulovec | Radoška jama – Liberenica |
| Sponzorji |
Zbornik v celoti: Dolenjski kras (pdf, 24 Mb)
Dolenjski kras 2
Da je prva številka Dolenjskega krasa našla ustrezno mesto med dolenjskimi jamarji ter drugo strokovno in laično javnostjo, priča druga številka Dolenjskega krasa (1987), v kateri klubski avtorji prevladujejo nad drugimi avtorji. V obdobju 1982–1987 se je namreč klub kadrovsko močno okrepil, kar se je kazalo tudi v povečani raziskovalno-dokumentarni vnemi. Rezultat petletnega dela so bile med drugim tudi številne nove raziskave (Kočevski Rog, Podgorje, Trebnje ...), od katerih so najpomembnejše v zborniku tudi objavljene.
Zbornik, ki je izšel ob srebrnem jubileju (25-letnici delovanja kluba), vsebuje številne črno-bele fotografije, preglednice ter kar devetnajst jamskih načrtov. Urednik zbornika: Andrej Hudoklin.
Vsebina
| Naslovnica, kolofon, vsebina in uvodnik | |
|---|---|
| Jože Cvitkovič | 25 let Jamarskega kluba Vinko Paderšič - Batreja Novo mesto |
| Andrej Hudoklin | Franc Pirc – pionir dolenjskega jamarstva |
| Borivoj Ladišić | Speleološke raziskave novomeškega Podgorja |
| Andrej Hudoklin | Prispevek k jamarskemu poznavanju Kočevskega roga |
| Dušan Novak | Podzemeljski vodni tokovi na Dolenjskem |
| Andrej Hudoklin | Onesnažene jame v občinah Novo mesto in Trebnje |
| Janja Kogovšek, Andrej Kranjc | Kras v okolici Velikih Lašč |
| Borivoj Ladišić | Jame v Novem mestu |
| Tomaž Bukovec | Brezno Cinkov križ – najgloblje na osrednjem Dolenjskem |
| Tomaž Bukovec | Brezno na sv. Križu |
| Darko Kulovec | Velika in Mala Prepadna |
| Aleš Lajovic | Bobnova jama v Cegenci nad Dvorom ob Krki |
| Matjaž Puc | Pasja jama pri Orlaki |
| Marko Pršina | Jamarska reševalna skupina |
| Danilo Breščak | In memoriam Niko Paulič |
| Milan Eržen | In memoriam Martin Boltes |
| Sponzorji |
Zbornik v celoti: Dolenjski kras 2 (pdf, 25 Mb)
Dolenjski kras 3
Tretji klubski zbornik (1992) na neki način popisuje delo kluba v obdobju 1988–1992. Pet let se nam je zdelo primerno časovno obdobje za objavo rezultatov preteklega dela. V tem raziskovalnem obdobju izstopajo predvsem večletne raziskave jam na planini Grmeč v severozahodni Bosni, obilo zanimivega branja o jamah, breznih in krasu pa je tudi z našega matičnega območja Dolenjske. Še večji kot doslej je delež članov kluba, saj so med objavljenimi zgolj trije prispevki zunanjih avtorjev.
Knjižica je kot običajno opremljena s številnimi fotografijami, preglednimi kartami in osemnajstimi jamskimi načrti. Urednik zbornika: Andrej Hudoklin.
Vsebina
| Naslovnica, kolofon in vsebina | |
|---|---|
| Andrej Hudoklin | Ob jubileju |
| Borivoj Ladišić | Akcije in klubski kataster |
| Marko Pršina | Jamarska reševalna skupina |
| Zdravko Bučar | Novomeški jamarji v jamah izven Dolenjske |
| Zdravko Bučar | Pregled članstva Jamarskega kluba VPB Novo mesto |
| Miha Rukše | Presenečenje v Mihovski jami |
| Borivoj Ladišić | Dolina Velike Loke |
| Tomaž Bukovec | Čast in slava jam v Bukovju |
| Bogdan Kladnik | Športno raziskovanje sotesk |
| Andrej Hudoklin | Na izlet k jamam ob izviru Šice |
| Jani Mravlja | Ajdovska jama pri Nemški vasi |
| Andrej Mihevc | Brlog in Jama treh bratov pri Verdrengu |
| Ciril Mlinar, Tomaž Petek, Aleš Lajovic | Klevevški jamski sistem |
| Zdravko Bučar | Pregled jamarskih raziskav na planini Grmeč |
| Andrej Hudoklin | Zakleta kača z Grmeča |
| Borivoj Ladišić | Zgodbe iz Zijala |
| Iztok Vilić | Največje jamarsko odkritje 20. stoletja v Sloveniji |
| Andrej Hudoklin | V spomin Milanu Erženu (1938–1990) |
| Sponzorji |
Zbornik v celoti: Dolenjski kras 3 (pdf, 23 Mb)
Dolenjski kras 4
Med izdajama tretje in četrte številke Dolenskega krasa (2002) je resda minilo deset let, zato pa je slednja doslej vsebinsko najbolj bogata in raznolika. Svoje prispevke je pripravilo 23 večinoma klubskih avtorjev. Zbornik je izšel ob četrti desetletnici kluba, v njem pa so še posebej zanimive zgodbe in spomini ključnih akterjev posameznih obdobij v življenju kluba. Ob njih so še poročila o raziskavah v preteklem obdobju, prispevki o onesnaženosti jam, opisi naših jamarskih nezgod ter zapisi o Kostanjeviški jami. Ob poročilu o delu klubskega katastra najdete celo dve pesmi. Urednik 112 stranskega zbornika: Andrej Hudoklin.
Vsebina
Zbornik v celoti: Dolenjski kras 4 (pdf, 18 Mb)
Dolenjski kras 5
Če smo v četrtem zborniku velik del prostora namenili preteklosti, ga v peti številki (2007) namenjamo predvsem obdobju 2002–2007. Naslovnico zbornika krasi fotografija visokovodnega slapu v Jami Poltarica blizu izvira Krke. V uvodnih prispevkih pišemo predvsem o dogajanjih v klubu, ki jim sledijo pestri prispevki o raziskavah dolenjskega krasa v navedenem obdobju. Petletni pregled klubskega življenja in dela zaključujemo z nekaterimi splošnimi temami.
Zbornik, ki je izšel ob 45-letnici kluba, obsega 128 strani, svoje prispevke pa je uredniku Andreju Hudoklinu oddalo deset klubskih in štirje zunanji avtorji.
Vsebina
Zbornik v celoti: Dolenjski kras 5 (pdf, 10 Mb)
Dolenjski kras 6
Šesta številka Dolenjskega krasa (2012) je izšla ob 50-letnici delovanja Jamarskega kluba Novo mesto. Na njegovo naslovnico smo pričakovano umestili fotografijo iz globin brezna Čaganka. Tej, po novem najgloblji dolenjski jami smo tudi sicer posvetili največ pozornosti, saj je rekorderka bolj kot katerakoli druga jama doslej zaznamovala klubske dejavnosti. Kljub temu v uvodnih prispevkih zbornika nismo pozabili na raznovrstne klubske dejavnosti v obravnavani »petletki« 2008–2012. Njihova široka paleta znova kaže na izjemno pestrost življenja in dela v naši klubski sredini. Pričakovano je najobsežnejše poglavje Raziskovalni dosežki kluba, v katerem popisujemo raziskave tako dolenjskega kot tudi primorskega (Kanin) in bosanskega krasa. Zaključni prispevki v zborniku so namenjeni drugim jamarskim dosežkom na dolenjskem krasu ter trem prispevkom iz živega kraškega sveta.
K sodelovanju smo tokrat pritegnili kar 24 avtorjev, ki so skupno oddali 39 prispevkov. Dolgoletnemu samostojnemu uredniku Andreju Hudoklinu se je pri tej številki pridružil Damijan Šinigoj. Morda je to pripomoglo tudi k povečanemu obsegu, saj zbornik obsega rekordnih 165 strani.
Vsebina
Zbornik v celoti: Dolenjski kras 6 (pdf, 9 Mb)
Dolenjski kras 7
V uvodniku sedme številke Dolenjskega krasa (2017) smo zapisali, da je minilo novih pet let v petinpetdesetletni zgodovini kluba. Pet let izjemnih raziskovalnih, organizacijskih in okoljevarstvenih dosežkov, ki so klub postavile med najbolj prepoznavne jamarske organizacije v Sloveniji. Izjemno širok spekter delovanja članov JKNM se je odrazil v nadvse pestri vsebini našega zbornika. Tudi tokrat se nam je pridružilo nekaj zunanjih sodelavcev, ki so že tako pisano vsebino še dodatno obogatili.
Pred vami je torej presek dela med letoma 2013 in 2017. Brez lažne skromnosti lahko zapišemo, da je bilo to pet najbolj uspešnih in produktivnih let v življenju kluba. In veliko od tega, kar se je v tem času zgodilo, smo zapisali v pričujočem zborniku. Dolenjski kras 7, ki ga vsebinsko zapolnjuje 37 prispevkov, je tudi v likovno-grafičnem smislu naš najprivlačnejši zbornik doslej. In z 227 stranmi tudi najobsežnejši. Urednik zbornika: Andrej Hudoklin.
Vsebina
Zbornik v celoti: Dolenjski kras 7 (pdf, 17 Mb)
Dolenjski kras 8
Tudi dobro se da izboljšati! Je pa res, da je zato treba nekaj dodatnega napora. Tega smo gotovo vložili v pripravo najnovejše, že osme številke Dolenjskega krasa (2022), saj smo s pripravo predvsem fotografskega gradiva začeli že poldrugo leto pred izdajo. Rezultat je v vsakem primeru presežek nad dosedanjimi klubskimi publikacijami. Devetnajst klubskih ter trinajst zunanjih avtorjev je pripravilo kar 44 prispevkov. Kot je že v navadi, so uvodoma predstavljeni prispevki, ki govorijo o delovanju kluba. Tem sledi najobširnejše poglavje o klubskih raziskovalnih dosežkih. Ekološko problematiko jam podrobneje obravnavamo v poglavju o čiščenju dolenjskih jam. Kot običajno smo del prostora namenili največjim raziskovalnim dosežkom sosednjih klubov (Klub jamarjev Kostanjevica na Krki in Jamarski klub Krka), poglavje o živem svetu v jamah pa tokrat zapolnjuje pregledni prispevek o štetju in varstvu netopirjev v jamah na Dolenjskem. Zbornik zaključuje spominski zapis o Jožetu Cvitkoviču.
Spremljajoče grafično gradivo (fotografije, grafi, preglednice, ilustracije, načrti) je na visoki kakovostni ravni in izjemno učinkovito soustvarja likovno podobo zbornika. Tudi po obsegu je zbornik presežek, saj zapolnjuje kar 352 strani. Uredila sta ga Andrej Hudoklin in Marko Pršina, slednji je zbornik tudi oblikoval.
Vsebina
Zbornik v celoti: Dolenjski kras 8 (pdf, 29 Mb)
Bilteni 1988–1996
Leta 1988 smo za občni zbor pripravili prvo klubsko informativno glasilo, ki smo ga poimenovali Bilten – mini jamarski publikaciji »za poročila, zabeležke, utrinke in razmišljanja«. Prvemu so sledili bilteni do vključno leta 1996 (leta 1992 je izšla številka za leti 1992 in 1993). Ponujali so vsakoletni pregled klubske dejavnosti, v njih pa so svoj prostor našli nekateri opisi klubske dejavnosti, ki po strožjih uredniških merilih niso sodili v resnejšo literaturo. Mednje sodijo poročila o delu kluba, pregled klubskih akcij, opisi manjših novoodkritih objektov, lestvice dejavnosti članov, izobraževalni članki ter drobne zanimivosti iz kraškega sveta Dolenjske. Pregled osmih številk letnega klubskega glasila bralcu ponudi mnogo stvarnejšo sliko življenja in dela v klubu ter hkrati predstavi njegovo izjemno pestrost.
Podobno kot publikacije Dolenjski kras tudi Bilteni premorejo grafične priloge: fotografije, preglednice ter načrte jam. Oblikovali smo jih že s pomočjo računalnika, prve matrice na foliji smo natisnili sprva na matrični in pozneje na laserski tiskalnik največjega dolenjskega farmacevta, nato pa razmnožili v preprosti fotokopirni tehniki. Ker je skromna naklada med 50 in 70 izvodi na občnih zborih članov nemudoma pošla, smo Biltene digitalizirali in jim življenje omogočili tudi v digitalnem svetu.
 |  |  |  |
|---|---|---|---|
| Bilten '88 | Bilten '89 | Bilten '90 | Bilten '91 |
 |  |  |  |
| Bilten '93 | Bilten '94 | Bilten '95 | Bilten '96 |
Kostanjeviška jama
Nekoč Jama nad izvirom Studene in sedaj Kostanjeviška jama predstavlja krono raziskovalnega dela več generacij dolenjskih jamarjev: prvopristopnikov v letu 1937, generacije ustanoviteljev novomeškega kluba v zgodnjih šestdesetih letih z odkritjem Podorne dvorane in Črnega rova, generacije kostanjeviških jamarjev, ki so jamo uredili za turistične obiske, ter ne nazadnje generacije jamarjev ob koncu drugega tisočletja, ki je odkrila veličastno nadaljevanje dolenjske lepotice vse do podzemnega vodnega toka Studene in še naprej. V slabih sedemdesetih letih po njenem odkritju so se v njej kalili skorajda vsi dolenjski jamarji, tako da lahko Kostanjeviško upravičeno štejemo za jamo vseh generacij. Za Jamarski klub Novo mesto je jama na najvidnejšem mestu tudi zato, ker je prav njeno raziskovanje poleti 1962 pomenilo neposreden povod za ustanovitev jamarskega kluba v Novem mestu novembra istega leta.
Kostanjeviška jama je trenutno edina turistična jama na osrednjem Dolenjskem, katere skrbnik je Klub jamarjev Kostanjevica na Krki. Slednji ima svoje korenine prav v novomeškem klubu, saj se je iz prvotne sekcije novomeškega kluba leta 1969 razvil v samostojni klub.
Po izjemnem odkritju novih jamskih prostorov 24. novembra 1996 so se nova odkritja vrstila drugo za drugim, dokler množice raziskovalcev ni zaustavil 33 m globok Veliki sifon z Jezerom tretjega tisočletja za njim. Prvotnim 350 m jamskega poligona smo tako z novimi odkritji namerili skoraj poldrugi kilometer novih jamskih prostorov. V petih letih raziskovanja, merjenja in fotografiranja smo jamarji raziskovalci doživeli skorajda vse, kar je možno v podzemlju doživeti. Jami, njenim raziskovalcem in javnosti pa smo zapustili bogato opremljeno fotografsko monografijo, v kateri smo skušali pozabi iztrgati vse, kar po našem mnenju ne bi smelo biti pozabljeno.
V monografiji formata A4, ki obsega 112 strani, bo bralec našel obilo dokumentarnega gradiva, načrta Kostanjeviške in Bizjakove jame ter skoraj sto fotografij. Knjigo sta izdala in založila Jamarski klub Novo mesto in Klub jamarjev Kostanjevica na Krki, javnosti pa smo jo predstavili 11. maja 2002 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Urednik monografije je bil Andrej Hudoklin, fotograf Marko Pršina in oblikovalec Peter Gedei.
Vsebina
| Andrej Hudoklin | Kostanjeviška jama in njeni raziskovalci |
|---|---|
| Borivoj Ladišić | Bizjakova jama, soseda Kostanjeviške jame |
| Miha Brenčič | Geologija Kostanjeviške jame |
| Boris Sket | Živalski svet Kostanjeviške in Bizjakove jame |
| Andrej Hudoklin | Netopirji v Kostanjeviški jami |
| Slavko Polak | Jamski hrošči Kostanjeviške jame |
| več avtorjev | Jama in jamarji |
Monografija v celoti: Kostanjeviška jama (pdf, 7 Mb)