Bruhalnik Podjama – potapljaške raziskave

Bruhalnik Podjama so nama Jovani in Timoteju predstavili že na enem izmed prvih tedenskih sestankov, ki sva se jih začela udeleževati kot nova člana Jamarskega kluba Novo mesto. Vhod vanj se odpira nižje od vhoda v Ajdovsko jamo in vodi v približno 60 m dolg vodni rov, ki se zaključi s sifonskim jezercem. Motivacijo za raziskave predstavlja želja po odkritju morebitnega dostopa do prostorov za podorom Ajdovske jame, ki se odpira višje v pobočju. Dosedanje raziskave v bruhalniku je podrobneje opisal Borivoj Ladišić v Dolenjskem krasu (Ladišić 2022). V okviru teh prizadevanj so bili nedavno izvedeni tudi prvi pregledi sifona s strani jamskih potapljačev. Cilj raziskav pa je bil najti in preplavati prvi sifon ter doseči nove dele jame.

Ekipa (Borivoj Ladišić, Dominik Zagorc, Jovana Rakić in Timotej Jurček) se je pred jamo zbrala ob 9. uri, kjer nam je Borivoj predstavil še nekatere podrobnosti o jami. Načrt je bil, da prvi ogled sifonskega okna opravi Jovana. Ker je v jami velika količina ilovice, je pomembno, da potapljač med pripravo na potop ne dvigne sedimenta, saj bi si s tem zmanjšal vidljivost in možnosti za uspešen potop. Zato se je Jovana na potop pripravila nekaj metrov pred sifonskim jezercem.

Potapljaško opremo smo iz vhodnega dela jame v torbah po približno 10 m mokre ilovice pridrsali do ponora potočka, ki teče skozi jamo. Z Jovano sva bila oblečena v 7 mm neoprensko potapljaško obleko, preko katere sva nosila jamarski kombinezon, medtem ko je imel Dominik oblečeno zgolj 3 mm debelo obleko. Med transportom opreme skozi vodni rov naju je z Jovano zaradi debelejše potapljaške obleke in napornega premikanja po ilovici, v katero smo se ugrezali do kolen, kar pošteno kuhalo. Dominiku pa je bilo zato precej hladneje, ko naju je med potopi čakal.

Ker v jami ni bilo primernih pritrdišč, smo s seboj prinesli železno palico, ki je Jovani pred potopom služila kot prvo pritrdišče za vodilno vrvico. Za prvi potop se je morala del poti plaziti po plitvem delu vodnega rova proti jezercu s sifonskim oknom. Pazila je, da bi se čim manj dvignil že tako občutljiv sediment in bi tako imela čim boljšo vidljivost. Prvi potop je trajal slabo minuto. Sifonsko okno je predstavljalo približno 2 x 2 m veliko odprtino, pri čemer je Jovana med potopom približno 15-krat zamahnila s plavutkami, kar ocenjujemo na približno 12 m preplavane razdalje.

Na drugi strani se je odprl prostor z dvema stranskima rovoma. Prvi levi rov poteka približno vzporedno s sifonskim jezercem in se na koncu zaključi z razpoko, ki je povezana s sifonskim jezercem. Na tem mestu bi obstajala možnost razširitve prehoda, tako da bi postal prehoden tudi za nepotapljače. Drugi levi rov vodi do ozke odprtine v stropu, kjer se vidi, da se za njo odpira velik in predvsem visok prostor. Odprtina je le malenkost večja od jamarske čelade, nekaj metrov okoli odprtine pa je polno ježkov. Osrednji rov naj bi se na koncu zaključil s potencialnim novim sifonskim oknom, ki pa ga zaradi skoraj nične vidljivosti nisva uspela najti. Jovana je vseeno dejala, da je med prvim poizkusom opazila nekaj potencialnih nadaljevanj tako na levi kot tudi na desni strani. Celotno dno in stene prekrivajo debeli nanosi ilovice.

Zaključek in ugotovitve

Na prvi potapljaški akciji v Bruhalniku Podjama so bili skupaj opravljeni trije potopi (Jovana dva in Timotej eden). Skupno dolžino novoodkritih delov ocenjujeva na približno 20–25 m. Potapljaško raziskovanje je zaradi skoraj nične vidljivosti zelo zahtevno oziroma omejeno na en posamezen poizkus. Vodilno vrvico sva pustila znotraj sifona za nadaljnje raziskave.

Potapljača vidiva potencial za nadaljevanje jame. Prvi predstavlja nadaljevanje v suhi del jame (drugi levi rov), drugi pa podvodno nadaljevanje po osrednjem rovu. Za raziskovanje suhega dela bi bilo treba predhodno razširiti obstoječi prehod.

Fotografije:  Jovana Rakić in Timotej Jurček

Vir: Ladišić, Borivoj, 2022. Bruhalnik Podjama. Dolenjski kras, (8), str. 111-114.