Čaganka - praznični teden

Klemen Mihalič29. december 2014

Čas dopustov v prazničnem tednu smo izkoristili za dve akciji v Čaganki. Prva je potekala v torek, 23. decembra 2014, udeležili pa smo se je Srečko, Šini, Tico in Klemen. Srečko in Šini sta se namenila v Južni rov, kjer je potrebno nadaljevanje rova iskati v tesnem podornem rovu. Na poti do delovišča sta namestila železne stope, ki močno olajšajo prehod skozi dve krajši stopnji. Na samem delovišču sta uspela razbiti dve večji skali, ki sta preprečevali prehod. Odstranila sta veliko materiala, vendar je potrebno za nadaljevanje prehoda opraviti še dosti dela. Sta pa povedala, da je izza razpok mogoče zaznati prepih, ki napoveduje nadaljevanje jame tudi v Južnem rovu.

Srečko izdeluje železni stop v Koralnem grebenu

Istočasno sva s Ticotom nameravala plezati kamin Game Over. Glede na ocene smo v več akcijah do sedaj preplezali dobrih 60 metrov stene. Naj omenim, da je od mesta, kjer smo začeli plezanje, do dna brezna okoli 30 metrov globine. Torej lahko ocenimo, da smo do sedaj v kaminu priplezali okoli 90 metrov visoko. Na tej akciji sva se spopadla s krušljivo steno, a vseeno nama je uspelo preplezati dodatnih 20 metrov stene. Trenutna ocena dosežene višine v kaminu Game Over torej znaša 110 metrov. Na vrhu sem poizkusil z laserjem izmeriti še preostanek kamina, ki ga lahko slutimo v črnem oknu, vendar zaradi kapljic vode laser ni mogel izmeriti dolžine. Moja ocena je, da je potrebno do vrha kamina preplezati vsaj še 30 metrov. To pomeni, da se bo končna globina brezna Game Over gibala okoli 150 metrov! Takih brezen smo bili do sedaj vajeni samo na Kaninu, sedaj pa smo ga našli tudi na »plitvem« dolenjskem krasu.

Druge akcije, ki je potekala v soboto, 27. decembra, smo se udeležili Jure Tičar (JK Brežice), Marč, Šini, Miha in Klemen. Ker je Čaganka v zadnjih dveh letih doživela kar veliko obiskov raziskovalcev in občudovalcev, se je ta promet poznal tudi na obrabi vrvi. Tako smo opazili poškodbe vrvi v tretji stopnji in 70-metrskem breznu. Zato sta na tej akciji Šini in Marč preopremila ti dve stopnji in zamenjala poškodovane vrvi.

Bolje pozno kot nikoli. Ker smo ugotovili, da nimamo nič drv za zimo, je Marč nasekal nekaj drv pred prvim resnim snegom (snežiti je začelo čez 12 ur).

Miha je bil deležen groženj zaradi zamujanja.

Ostala trojica smo imeli v načrtu kopanje nadaljevanja v fosilnih delih Kalaharija. V jamo sva se prva odpravila Jure in jaz, saj je Miha malo zamujal. Zato sva se odločila, da bova najprej poizkusila preplezati krajšo stopnjo do okna, ki se odpira v zadnjem breznu pred galerijo Kalahari. Po preplezanih 5 metrih stene sem prišel v okno in ugotovil, da ni nikjer možnega nadaljevanja. Ko sva razopremljala stopnjo, se nama je pridružil še Miha. Skupaj smo se zapodili v kopanje nadaljevanja, ki smo ga načeli že na prejšnjih akcijah. Po šestih urah kopanja smo prebili čep in ogledali smo si nadaljevanje prehoda, ki pa je zaenkrat še neprehoden. Začutili smo tudi močan prepih, ki nakazuje zelo obetavno nadaljevanje. Galerije in dvorane, ki se nahajajo v nadaljevanju bodo žal morale počakati do novega leta, saj nam je letos zmanjkalo časa. Do takrat pa nam ostane samo sanjarjenje o novih (kilo)metrih jame (za glasbeno podlago predlagam pesem skupine MI2 – Čista jeba (link na: https://www.youtube.com/watch?v=_u8CpQdZLMA), ki dobro opiše delo v Čaganki).

Začetek rova, ki je bil pred začetkom kopanja širok le okoli 10 x 30 centimetrov.

Po v škarpe zloženem izkopanem materialu lahko vidimo, da je bil na akciji zraven tudi Miha.

Za pokušino si lahko v spodnjem videu ogledate še kako Čaganka zgleda v resnici. Za to se moramo zahvaliti Tomažu Grdinu, ki je izdelal 3D model Čaganke.

Fotografije: Damijan Šinigoj in Miha Rukše.

Na akcijah smo sodelovali: Jure Tičar (JK Brežice), Matija Gašperšič, Srečko Vidic, Miha Rukše, Damijan Šinigoj in Klemen Mihalič.