Grehi preteklosti

Jamarski klub Novo mesto in Jamarski klub Krka sta v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, Območno enoto Novo mesto, v soboto, 31. januarja 2026, pripravila javno predstavitev z naslovom Grehi preteklosti: Čiščenje onesnaženih jam v Beli krajini. Odmevne predstavitve, ki je potekala v prostorih PGD Dobliče, se je udeležilo okoli 50 obiskovalcev. Vsebina, ki smo jo predstavili, je zajemala predstavitev dosedanjih čiščenj onesnaženih jam v Beli krajini ter predstavitev ukrepov za izboljšanje stanja podzemnih habitatov in varovanja pitne vode. Predstavljene dejavnosti so usmerjene predvsem na vodozbirni območji Dobličice in Jelševnika.

Novomeščani smo kot organizatorji na kraj dogodka prihiteli med prvimi, saj smo ob stene dvorane gasilskega doma postavili priložnostno razstavo - fotografije, s katerimi smo pred tremi leti obeležili 60 letnico JKNM.

Prisotni smo lahko spremljali tri predavatelje: Mateja Simčiča, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto; dr. Jureta Tičarja (vodja projekta PROTEctUS), Jamarski klub Novo mesto ter Tanjo Podržaj, Jamarski klub Krka. Uvodna predstavitev je pripadala Simčiču, ki je med drugim izpostavil, da je po ocenah na območju treh belokranjskih občin več kot 200 onesnaženih jam, v katerih je odloženih več kot 1.200 m³ odpadkov. Posebej zaskrbljujoče je, da se velik delež teh jam nahaja na območjih z najvišjo stopnjo varstva – v ekološko pomembnih območjih, na območjih Nature 2000 ter v zavarovanih območjih. Hkrati gre za kraška zaledja, ki so pogosto opredeljena tudi kot vodovarstvena območja, saj predstavljajo ključni vir pitne vode za prebivalce Bele krajine.

Sledila je splošna ter podrobna predstavitev stanja onesnaženih jam tega območja, ki jo je predstavil Tičar - vodilni poznavalec onesnaženih jam v Republiki Sloveniji. Med drugim je izpostavil, da so pritiski na kraške vodonosnike in podzemne habitate večplastni. Izhajajo iz neustrezne kmetijske prakse, razpršene poselitve, pomanjkljive komunalne opremljenosti, nelegalnega odlaganja odpadkov ter posledic podnebnih sprememb. Njihove posledice se posebej izrazito odražajo v primeru habitata črnega močerila (Proteus anguinus parkelj), endemične in izjemno redke vrste, ki je razširjena na zelo omejenem območju, velikem približno 3 km², ravno na stiku Črnomaljskega ravnika in Poljanske gore. Vplivno območje njegovega življenjskega prostora pa obsega okoli 100 km².

Da bi slabo klinično sliko obrnili tukaj živečim živalskim in rastlinskim vrstam v prid ter zavarovali vire pitne vode, smo jamarji v sodelovanju s podporniki pripravili več projektov čiščenja onesnaženih jam. Jamarski klub Krka je na pobudo Zavoda RS za varstvo narave v oktobru in novembru 2025 očistil sedem jam na širšem območju Črnomaljskega ravnika in vznožja Poljanske gore. Skupno so odstranili približno 8 m³ odpadkov, med katerimi so bili tudi nevarni odpadki, kot so kemikalije in zdravila, pa tudi kadavri, živalske kosti, elektronski ter raznovrstni plastični odpadki. Rezultate čiščenj teh onesnaženih jam je predstavila Tanja Podržaj iz Jamarskega kluba Krka.

Še večje delo pa čaka naš klub, saj smo se v sklopu projekta Obet za planet, ki ga je razpisalo podjetje GEN-I, namenili očistiti kar 35 jam v zaledju Dobličice. Tako smo med oktobrom in decembrom 2025 v JKNM podrobno popisali stanje onesnaženosti, manj onesnažene jame pa tudi že očistili. Glavnino dela pa bomo opravili letos, ko bomo na seriji zahtevnejših čistilnih akcij iz sedmih jam odstranili najmanj 30 m³ odpadkov. O tem pa več v prihodnje ...