Izpiti JZS in podelitev priznanj

V soboto, 27. maja 2023, nas je 23 nadobudnežev iz vse Slovenije, ki smo se na vse pretege borili za različne nazive (jamar pripravnik, jamar in jamarski inštruktor) švicalo na izpitih Jamarske zveze Slovenije. Ti so bili organizirani v sklopu 17. primorsko-notranjskega jamarskega srečanja na Vrhu pri Doberdobu (Sovodnje ob Soči, Italija). Že na samem terenu je bilo odlično prijateljsko vzdušje, ki pa se je zvečer na slavnostni seji Jamarske zveze Slovenije, kjer je potekala podelitev diplom in priznanj za različne dosežke na jamarskem področju, še »tekoče« poglobilo. Srečanje so (po)gostili zamejski jamarji, ki so združeni v Jamarskem klubu Kraški krti.

Jamarski klub Novo mesto smo na izpitih zastopali trije tečajniki – Maxinne Hodnik, Neven Djurković in Sašo Obolnar. Na izpitih smo se dobro držali in vse predpisane dopoldanske preizkušnje uspešno opravili. Sedaj smo jamarji pripravniki. Klubske barve pa so v vlogi inštruktorjev in izpraševalcev zastopali Jure Tičar, Damijan Šinigoj in Klemen Mihalič.

Drugi del ekipe sta sestavljala Boštjan Kuhelj in Marko Pršina. Pod vodstvom izkušenih domačinov so nas peljali do svojega jamarskega doma pred jamo, na katero so najbolj ponosni – Kraljico krasa. Pri izbiri lokacije si niso delali preglavic – obzidan vhod v jamo je neposredno ob senčni terasi z gugalnico. Jamski vhod so odkopali na mestu, kjer je sneg skopnel hitreje kot drugje. Za ozkim vhodom se jama nekoliko razširi, ves čas pa se skoraj enakomerno spušča. Stalna temperatura v njej meri 12,5 stopinj C. Z nekaj notranjimi brezni se zaključi 76 m nižje, njena dolžina pa je 310 m. Že njeno ime pa pove, da je mestoma zelo zakapana oziroma na debelo obložena s sigo. No, pa tudi ilovice in gline ne manjka. Nad enim breznom pa je kamin, ki sega skoraj do površja. Jamo po obiskih zaprejo z železno loputo, da preprečijo vdor mrzlega zimskega zraka, s čimer ohranjajo jamski habitat.

Po opravljenih dopoldanskih obveznostih in obvezni pašti s pomodori je sledila slavnostna seja Jamarske zveze Slovenije, na kateri so med drugim podelili nagrade, zahvale in priznanja. Iz naših vrst so jih prejeli:

- Barbara Mavrin: priznanje JZS za aktivno delo v klubu
- Boštjan Kuhelj: priznanje JZS za aktivno delo v klubu
- Tomaž Grdin: srebrni znak JZS za jamarsko delovanje skozi objektiv fotografskega aparata, grafično oblikovanje, montažo filmov ter urejanje revije Jamar in več jamarskih publikacij.
- Marko Pršina: zlati znak JZS za dolgoletno aktivno delo pri raziskovanju dolenjskega krasa ter vodenje in dela v JKNM. Za izjemen prispevek pri urejanju in izdajanju jamarske publicistike in jamske fotografije.

Zvečer je bila obvezna udeležba na tekmovanju v speleotlonu, kjer sva z Boštjanom pustila odrgnjena kolena in kolke, a žal je noga od pujsa odšla v druge roke.

V nedeljo, 28. maja 2023, smo po dveh kavah le pregovorili Jureta Tičarja, da se nam pridruži pri nedeljskem »poležavanju«. Od daleč smo si ogledali morje v Devinu – bila je namreč gromozanska zasedenost vseh parkirišč. In ker smo danes vsi že uradno jamarji pripravniki, nam gužva ni preveč dišala. Po sendviču in dodatni kavici smo se odpravili na ogled Valske jame. Pred vhodom nas je pričakalo 1000 konjskih muh, ki so nas pojedle/popikale in nam dobesedno (res dobesedno) sledile vse do konca dneva. Muhe so izkoristile zastonj javni prevoz. V okoli 210 m dolgo jamo vodijo kamnite stopnice. V času soške fronte je služila kot zatočišče in vojaška bolnišnica za avstro-ogrske vojake. V njej najdemo betonske temelje lesenih barak, v katerih so bila skladišča in pogradi. Jama se proti koncu zoži, v zadnjem prostoru pa so ohranjeni betonski umivalniki in odtočni kanal.

Sledil je ogled izvira Hubelj nad Vipavo ter nedokončan železniški predor pri Godoviču.

Tunel so za potrebe soške fronte gradili ruski vojni ujetniki, ki pa ga zaradi preboja fronte pri Kobaridu niso nikoli dokončali. Tunel so med obema vojnama uporabljali Italijani in v njegovem zadnjem delu zgradili bunker z dodatnim izhodom (odlično prizorišče za snemanje grozljivke).

Naš celodnevni izlet smo končali pri Divjem jezeru, kjer pa nas je padajoče kamenje dobesedno pregnalo.

Hvala vsem za čudovito preživet vikend in predvsem hvala klubu za nova usvojena znanja. Nova poznanstva in prijateljstva gredo proti novim jamarskim izzivom!

P.S. Račun za psihoterapijo zaradi muh pošljemo klubu naknadno. Jure mi je tudi sporočil, da ima doma novo hišno žival.

Fotografije Maxinne Hodnik in Marko Pršina.