Kanin 2025 - tradicionalni poletni tabor ni razočaral

Ko na Kaninu sneg najdemo samo še v jamah in ko visokogorske travniške rastline bujno cveto, se na gori nad Bovcem dogaja vrhunec jamarske sezone. Večino klubov si zatočišče najde v Domu Petra Skalarja, bivak JZS so letos zasedli Ukrajinci, Ljubljančani so se utaborili na »svojem« območju, JKNM-jevci pa prisegamo na spodmol, katerega smo že pred desetletji vzeli za svojega.

Letošnji tabor se je odvijal med 3. in 9. avgustom. Ekipa, ki je prva prispela na Kaninske pode je poskrbela za postavitev strehe v spodmolu in se za nagrado kot prva odpravila v podzemlje, preostali člani pa so na Kanin prispeli dan kasneje in poskrbeli za ureditev ostalih opravil pri urejanju skromnega domovanja.

Kot veleva tradicija, se prvi večer ob dobrotah za žar posladkamo in hkrati poslovimo od »klasične« prehrane, saj v naslednjih dneh nikoli ne vemo, kaj bo nastalo iz »lonca presenečenja« – v slednjega največkrat romajo konzerve, katere nimajo nobenih oznak o vsebini. Lakota seveda vedno poskrbi, da posodo na koncu pomažemo s kruhom. Hm, morda pa nam ga je zato letos zmanjkalo tri dni prezgodaj?

Da jamarji radi pobegnemo iz vsakdana (površja) v nam ljubi podzemni svet, ni nobena skrivnost. Kaninski tabor pa je še boljša različica odmika od tega ponorelega sveta. Posledično se je letošnje pustolovščine udeležilo rekordno število (19) članov Jamarskega kluba Novo mesto.

Zaradi številčne zasedbe je bil kar izziv vsakodnevno porazdeliti ekipe in opremo za napredovanje v jamah, vendar smo se hitro uskladili in se odpravili na teren. V petih delovnih dneh smo izpeljali preko 30 različnih akcij, kar ni zanemarljivo!

Da je bil tabor uspešen pripisujemo tudi vremenu, saj je bila narava letos resnično prizanesljiva. Tako smo se lahko brez skrbi odpravljali v globine, na terenske akcije, pripravljali prostor za zajetje vode in urejali okoliške poti.

Da smo člani kluba res pravi prijatelji je videti skozi celo leto, še toliko bolj pa je to opaziti po celotedenskem druženju brez dobrega telefonskega signala, brez kulinaričnega razvajanja, brez udobne postelje, brez kopalniškega udobja …, ko se ob povratku domov nasmejani objamemo in si rečemo: »Saj se vidimo v torek v klubu«.

Rezultati letošnjega tabora

• Jama Trnuljčica: širjenje meandra na – 200 m in postavitev stopnic, postavitev bivaka na – 500 m
• Jama Podgurka: trenutno smo raziskave zaključili, jamo razopremili iz globine 450 m, na površje iznesli 800 m vrvi
• Jama Kremenček: ponovno opremili jamo za nadaljnje raziskave in jo v celoti izmerili do globine 165 m
• Jama Azeleja: širili meander na – 300 m, rov v dolžino meri že več kot 20 m, še okoli 10 m pa nas loči do morebitnega napredovanja v globine. Ne bomo obupali!
• Jama z delovnim imenom Šerbi: širili meander na 40 m globine iz katerega močno piha
• Jama z delovnim imenom Nm7: po dolgih letih smo jo ponovno opremili in začeli s širjenem ožine na – 35 m
• Terenske akcije: izmerili tri nove jame in našli še nekaj obetavnih lukenj v podzemlje
• Urejanje poti okoli spodmola
• Priprava prostora za zajetje vode

Na koncu se moramo zahvaliti še naši zvesti pokroviteljici – družbi KRKA, d.d. Novo mesto, saj nas že vrsto let podpira pri našem jamarskem udejstvovanju.

Kaninskega tabora 2025 smo se udeležili: Petra Glinšek, Anže Tomšič, Jure Tičar, Klemen Mihalič, Yuri Schwartz, Tanja Rukše, Anja Moric, Erazem Šiler Hudoklin, Mihael Rukše, Jure Gačnik, Nika Rukše, Marko Majhen, Peter Gliha, Mojra Medved, Boštjan Kuhelj, Andrej Gašperič, Urban Slana, Darjan Doltar in Mitja Remih.