Kanin 2026 - nove jamske globine in dobra družba

Nika Rukše15. avgust 2026

V času, ko se večina ljudi odpelje do morske obale in drugih standardnih dopustniških destinacij, si jamarji raje rezerviramo hotel nad 2000 m v spodmolu JKNM na visokogorskem Kaninu. Tudi letos ni bilo nič drugače. Od 1. do 9. avgusta, ko je po Sloveniji divjal vročinski val, smo se jamarji visokih temperatur izogibali na Kaninu, kjer je potekal že tradicionalni jamarski tabor. 

Raziskovanje kaninskega pogorja sta otvorila Jure in Yuri, ki sta se neučakana v visokogorje povzpela že slab teden prej. Najprej sta skupaj uredila naš luksuzni resort – pripravila sistem za vodo, napela cerado, uredila ležišča in sortirala hrano. Ostale dni sta zapolnila z raziskovanjem NM 185 (The One) in terenskimi akcijami, na katerih sta izmerila in raziskala tri jame. Predtaborski dnevi so hitro minili in kmalu smo njuno dvočlansko zasedbo dopolnili še ostali člani.

Prva pavza pri izviru, kjer smo odložili težke nahrbtnike.
Prva pavza pri izviru, kjer smo odložili težke nahrbtnike.

V soboto zgodaj zjutraj smo se dobili na parkirišču Gozdec, od koder smo se težko otovorjeni odpravili proti bivaku. Po večurnem vzpenjanju nam je končno uspelo priti do želene destinacije, kjer sta nas pričakala lepa dobrodošlica in izjemno urejen bivak. Preostanek dneva smo izkoristili za regeneracijo in, kot veleva tradicija, peko mesnih dobrot iz doline.

Dobrodošlica ob prihodu pod spodmol.
Dobrodošlica ob prihodu pod spodmol.
Jure in Yuri sta vrhunsko uredila naš bivak.
Jure in Yuri sta vrhunsko uredila naš bivak.
Oddih v spalnici se je prilegel tudi čez dan.
Oddih v spalnici se je prilegel tudi čez dan.
Deklica za vse je naša Nika.
Deklica za vse je naša Nika.
Urbi v svoji viseči rezidenci.
Urbi v svoji viseči rezidenci.

Z raziskovanjem smo kljub bolečim nogam začeli že takoj naslednji dan, v ekipah, ki so bile določene že večer prej. Zagnana Anži in Yuri sta se odpravila na dno Trnuljčice iskati nadaljevanja in preizkusiti jamski bivak na globini 500 m, postavljen na lanskem taboru. Isti dan sta Miha in Jure v Trnuljčici širila meander in do bivaka odnesla hrano. Delovne akcije so potekale še v dveh drugih jamah: Tanja in Mič sta opremila in širila NM7, Erazem, Urbi in Nika pa smo se lotili delovišča v Šerbi. Zunanja, nič manj zagnana ekipa je poskrbela, da smo imeli dovolj vode, brez katere bivanje v spodmolu pač ni mogoče. Čez dan so nabirali sneg in z njim dodatno napolnili cisterno, v kateri je vode že močno primanjkovalo.

Neverjetno kako tekne čokoladno mleko pod površjem.
Neverjetno kako tekne čokoladno mleko pod površjem.

Naše navdušenje ni pojenjalo niti v naslednjih dneh. V Trnuljčici je potekala še ena dvodnevna akcija, na kateri sta Jure in Mič našla nadaljevanje na -800 m. Razširili smo tudi meander na -200 m, kjer je zdaj prava avtocesta. Različne ekipe so še naprej delale v Šerbi. Do konca nam je uspelo opremiti NM7 in jo na nekaterih posebej kritičnih delih razširiti. Manjkalo ni niti terenskih akcij. Ponovno je postalo aktualno delovišče v Kremenčku, kjer smo našli nadaljevanje v 70 m globokem breznu, ki se nadaljuje v podor, ter jamo poglobili za približno 100 m. Dodatna dela so potekala tudi v bivaku, kjer smo razširili kuhinjo in povečali omizje.

Mogočno brezno v Trnuljčici.
Mogočno brezno v Trnuljčici.
Yuri pred jezerom na globini -880 m.
Yuri pred jezerom na globini -880 m.
Kremenček nas je po mnogo letih razveselil z nadaljevanjem.
Kremenček nas je po mnogo letih razveselil z nadaljevanjem.

Med samim taborom so nas obiskali tudi jamarji drugih klubov in trije izgubljeni Francozi. Tem je na pomoč priskočil "policist" Urbi, prenočišče pa so jim zagotovili ljubljanski jamarji.

Na površju je bilo tako prijetno, da smo se včasih stežka odpravili v podzemlje.
Na površju je bilo tako prijetno, da smo se včasih stežka odpravili v podzemlje.
Pred Yurijevem odhodom v dolino smo naredili eno jamarsko.
Pred Yurijevem odhodom v dolino smo naredili eno jamarsko.
Jedilnico smo letos podaljšali za eno mizo.
Jedilnico smo letos podaljšali za eno mizo.

Raziskovanje so nam olajšali tudi JKNM-jevci, ki so med samim taborom prišli na Kanin in nas dodatno založili z dobrotami. Njihov trud nam je omogočil, da smo si pred odhodom domov pripravili pojedino, kakršne na Kaninu še ni bilo. Po še enem uspešnem taboru smo se utrujeni in zadovoljni odpravili v dolino.

Letošnji tabor je zaznamovalo 15 čudovitih in zagnanih jamarskih raziskovalcev, ki so vsak po svoje soustvarili nepozabno vzdušje. Zahvala gre tudi Miču, ki je našo odpravo organiziral.

Rezultati letošnjega raziskovanja:

  • Trnuljčica: odkritje dveh nadaljevanj na -800 m, širjenje meandra na -200 m in nadelava stopnic.
  • NM7: jamo smo do konca opremili, jo na nekaterih delih razširili in v celoti izmerili.
  • Šerbi: uspeli smo prebiti ožino in se spustiti v 6 m globoko brezno. Ker očitnega nadaljevanja nismo našli, smo se lotili širjenja alternativnega, perspektivnejšega nadaljevanja.
  • Kremenček: našli smo nadaljevanje v podoru na dnu 70 m globokega brezna in jamo poglobili za približno 100 m.
  • NM184 (The One): opremili smo do tretjega brezna na približno -70 m, jama se nadaljuje v brezno, globoko približno 30 m, iz katerega je čutiti prepih.
  • Teren: izmerili in raziskali smo 7 novih jamskih objektov (tri na predtaboru ter štiri med taborom).
  • Širili smo razpoko v bližini Šerbi.

Na koncu se moramo zahvaliti še naši zvesti pokroviteljici – družbi KRKA, d.d. Novo mesto, saj nas že vrsto let podpira pri našem jamarskem udejstvovanju.  

Pred odhodom v dolino.
Pred odhodom v dolino.
Tradicionalna osvežitev v mrzli Soči.
Tradicionalna osvežitev v mrzli Soči.

Letošnjega tabora smo se udeležili:  Yuri Schwartz, Jure Tičar, Neven Đurković, Petra Glinšek, Boštjan Kuhelj, Mitja Remih, Mihael Rukše, Tanja Rukše, Erazem Šiler Hudoklin, Anže Tomšič, Urban Slana, Mateo Piljić, Gašper Grubar in Nika Rukše.