Kuščarek pri Velikem Gabru

Ko sem se v soboto, 19. marca 2011, peljal po cesti pri Velikem Gabru, sem se spomnil, da leži tu ena od mojih prvih jam, ki sem jih registriral. Zato sem se ustavil ter jamo obiskal, preveril sem tudi koordinate vhoda. Čeprav so bile takrat določene po karti iz leta 1935, je bila razlika minimalna, le nekaj metrov. Jama se odpira v pobočju pred nekdanjim kamnolomom, ki leži kakih 200 m od magistralne ceste. Impozantna čelna stena kamnoloma je visoka približno 30 m.

Vhod v jamo se odpira v desnem pobočju kakih 40 m pred to steno. Danes so pobočja in dno kamnoloma močno zaraščena, tako da ni razpoznavno, kje je začetek kamnoloma. Zato tudi ne morem zagotovo trditi, ali se je vhod v jamo odprl ob širitvi kamnoloma, ali je obstajal že prej.

Skozi vhod pridemo v dva rova, od katerih se en slepo konča, drugi pa pripelje v dvorano. V stropu dvorane sta dva okni, ki vodita na površje. Skozi obe, ki sta le 2 m narazen, je možen spust v dvorano.

Skozi brezna so nekoč odmetavali odpadke v jamo. Na tleh je še nekaj zelo starih in močno preperelih odpadkov, prevladujejo ostanki čevljev. Opazil sem tudi elektronski relikt, lampico (angl. tube), ki so včasih gorele v starih TV ali radijskih sprejemnikih, še vedno pa tudi v boljših kitarskih ojačevalcih.

V dvorani je bilo nekoč več kapnikov, ki pa so bili odlomljeni ali razbiti. Danes na stropu rastejo številni recentni kapniki. Na stotine jih je.