Novim izzivom naproti

V soboto, 31. maja 2014, sva se z Mihom ponovno odpravila proti Čaganki. Res je, da je vsaj polovica letošnjih novičk na naši spletni strani namenjeni predvsem tej jami. Vendar nas letos ta enostavno navdušuje z novimi odkritji in nadaljevanji. Na prejšnjih akcijah smo odkrili in raziskali okoli 150 metrov fosilnih galerij, katerih najgloblja točka je na globini 448 metrov. Posebej perspektivnega nadaljevanja v teh delih zaenkrat nismo opazili, zato sva se z Mihom odločila, da nadaljujeva širjenje v najgloblji točki meandra. Na začetku sva prebila del, ki je meril 2 metra v globino in dolžino ter prišla do sotočja, kamor se steka voda, ki priteče iz zahodnega dela fosilnih galerij. Kljub majhni količini vode v jami, je bil tok vode kar opazen. Na oko bi celo rekel, da je bil pretok vode iz tega pritoka močnejši, kot v meandru.

Po sotočju se ozek meander nadaljuje, vendar so dimenzije večje, kot v višjih delih jame. Meander je na tem mestu visok okoli 5 metrov in širok od 20 do 30 centimetrov. Človeku to predstavlja neprehodno oviro, zato se bomo morali še malo potruditi, da naredimo ožine prehodne. Na tej akciji sva začela širiti tudi ta del meandra in se prebila kakšen meter naprej, nakar sva se odločila, da zaključiva z delom in se vrneva proti površju. V peščenih galerijah sva si privoščila še malico, potem pa začela laziti iz jame. V novih delih do Game Overa se plezanje kar vleče, še posebej zaradi težkih transportk, ki se zatikajo za vse možne skalne zobe. Kljub temu sva iz jame prišla po 4 urah plezanja.

Sledil je še obvezen postanek pri Alenki in odhod proti domu. Ocenjujem, da bomo za nadaljevanje potrebovali še vsaj dve akciji, potem pa se pustimo presenetiti, s čim nas bo Čaganka znova navdušila.

Na akciji sva proti belokranjskemu ravniku rinila Miha Rukše in Klemen Mihalič.

Foto: Miha Rukše.