Ogled Kotarjeve prepadne

Vsake toliko časa tudi kakšnega navadnega smrtnika prešine želja, da bi zalezel v kakšno skrivnostno jamo in se na lastne oči prepričal, kaj tam spodaj tako interesira jamarje. Še posebej, če je ta jama skoraj na tvojem dvorišču. Nekaj časa smo se pogovarjali o možnostih, potem pa se le spravili k organizaciji ogleda Kotarjeve prepadne. Ta je nazadnje sprejela toliko obiskovalcev pred skoraj 20 leti, ko smo jo novomeški jamarji očistili smeti.

Ker je vhod 18 m globoko brezno, je bilo treba jamo za vstop pripraviti. Tako so se akterji zbrali že v soboto in vse pripravili ter očistili in opremili vhod. Ponoči se je Miha še trikrat zapeljal mimo, da je preveril, če je vse še tam.

Ko je v nedeljo zvonilo k deveti maši, se je spuščanje v jamo začelo. Oblečeni v reševalni sedež (plenico) in opremljeni s čelado in z zaupanjem v jamarske vozle, so se prvi obiskovalci spustili v prepadno.

Razgledali smo se po lepo zasigani dvorani in se spustili po podoru do jezer, ki napajajo Lakovniški studenec. Prvih nekaj obiskovalcev je lahko videlo tudi človeške ribice.

Skupno je bilo v nedeljo v jami 22 obiskovalcev plus nekaj jamarjev. Promet na vhodu je potekal izmenično enosmerno, tako da je bilo spodaj nekje 5 do 6 ljudi naenkrat. V dobro matere narave je vsak pred izhodom pobral še kakšen kos smeti, tako da smo jih na koncu ven odvlekli za celo transportko.

V soboto so sodelovali Mihael Rukše, Anton Tramte, Andrej Gašperič, Miha Primc, Tanja Primc, v nedeljo pa še Anže Tomšič, Andrej Jaklič, Zdravko Bučar, Tanja Rukše. Foto: Anže Tomšič.