Ponovno na Poljanski gori

Zadnjo oktobrsko soboto sva se z Gregorjem po dolgem času zopet podala na Poljansko goro. V razmeroma kratkem času sva pregledala 6 novih jam, od katerih sva 4 ustrezno dokumentirala. V večini je šlo za plitvejše objekte, globoke do 20 m, in eno vodoravno jamo.

Da nekje pod vrhom Debelega vrha obstaja vodoravna jama, mi je pred kratkim omenil domačin iz Gorenje Podgore. Še najbolj me je pritegnila zgodba o tem, kako so jamo domačini odkrili. V času druge svetovne vojne naj bi namreč na to območje strmoglavil padalec, katerega so seveda šli reševat in spotoma opazili to jamo. Ali je padalec preživel, sem žal pozabil vprašati. Bo to naloga za drugič.

Že na samem vhodu v jamo sem zaznal vonj po nečem ... Bolj, ko sem se previdno pomikal v notranjost, bolj sem tuhtal, kaj bi to bilo. Ni bil niti vonj po živem, niti po crknjenem. In potem sem zagledal. Dva mega frišna iztrebka od maxi velike živali. Običajno porabim kar nekaj časa, da ustrezno dokumentiram neko novo jamo. To pot je bilo opravljeno vse v minuti. Še nekaj posnetkov vhoda in gas! Ja, hudič bi bil, če bi te takole nepovabljenega presenetil lastnik toplega domeka ...

Na gas pritiskala: Gregor Brulc in Srečko Vidic.