Prerigeljske novice

To nedeljo, 6. marca 2011, sem se odpravil na Prerigelj - nekdanjo kočevarsko vas nekje med Starim trgom ob Kolpi in Kočevjem. Prerigelj je hkrati hrib (na nekaterih kartah tudi Straža), kjer sem raziskoval ter iskal nove jame. Akcija je bila uspešna, na koncu me je čakalo presenečenje. V dolini je sneg že pobralo, na Preriglju pa ga je bilo za dobrih 20 cm, kar pa vseeno ni motilo. Najprej sem raziskal plitvo brezno – dno,  prekrito z listjem se je videlo že z roba. Spustil sem se na dno 9,6 m globokega brezna. Ozko dno, veliko 2,5 x 1,5 m je bilo na debelo prekrito z listjem in prstjo. Stene na dnu so bile zasigane, siga se je nadaljevala tudi pod nasipom, tako da je bilo brezno globlje, a se je zasulo.

Pri Dušanovi koči na Preriglju sem opazil zapuščenega Ladkota, ki je tu parkiran vsaj 3 leta - takrat sem ga namreč prvič opazil. Zelo priročno za rezervne dele, na željo lastnika podobnih vozil pošljem koordinate lokacije.

V bližini naj bi ležalo pred desetletji registrirano brezno, zato sem ga poiskal, ker sem domneval, da je treba popraviti koordinate.. Dobro uro sem porabil, da sem v gošči našel majhni vhod ter mu določil pravilne koordinate. Razlika je bila »le« 150 m.

Nadaljeval sem s pregledom terena ter našel vhod v izvirno vodno jamo. Vhod je bila 2 m široka in meter visoka odprtina, iz jame je tekla slaba vodica, ki je po grapi tekla proti vznožju hriba, nekje na tej poti pa ponikne.

Že na vhodu me je presenetil izrazit kontrast, na eni strani vhoda je rasla gruča cvetočega teloha, na nasprotni strani pa so visele ledene sveče. Kar je nakazovalo, da je pomlad skoraj že tu, a zima se le ne da.

Takoj za vhodom se struga potoka razširi v jezero. Ob obali je možno nadaljevati le 2 do 3 m, zaradi nizkega stropa in blatne obale je treba paziti, da ne zdrsneš v vodo. To sicer ne bi bilo hudo, ker je voda na začetku globoka le do največ 20 cm. V nadaljevanju je dno odmerjeno le jezeru, ki je globoko vsaj do kolen. Vidi se približno 10 m rova potem vodni rov zavije v levo, sliši se kapljanje vode.

Pravo presenečenje je bila majhna, kakih 8 cm dolga ribica, ki sem jo opazil v jezeru, približno 2 m od vhoda. Živalca se je pustila le fotografirati, potem je odplavala v varno zavetje jezera v notranjosti. Kako je prispela v jamo si ne znam razložiti. Je njene prednike nekdo spustil v jamo? Da bi prišla po naravni poti, je skoraj nemogoče, kajti jama leži v strmem pobočju, v hribu nad njo ni nobenih vodnih eko sistemov.

Medtem, ko sem se potepal po Preriglju, so trije jamarji, Klemen, Jernej in Anže raziskovali v Čaganki. Zato smo se Tom, Drago in jaz dogovorili, da jih po končani akciji in vrnitvi na površje pričakamo pred vhodom. Akcijo na Preriglju sem pravočasno končal ter se dobil s prijatelji. Z Dragotovim terencem smo brez problema prišli skoraj do vhoda, le kakih 200-300 m je bilo treba gaziti sneg. Ker pa smo sledili stopinjam jutranje ekipe, smo vhod brez problema našli.

Zakurili smo ogenj, ki nas je prijetno grel v zasneženi in mrzli pokrajini. Z osvežilno pijačo ter pečenimi klobasami, smo pričakali utrujene raziskovalce in se že po temi vrnili z uspešne, zanimive ter prijetne akcije.