PROTEctUS - očistili smo močno onesnažen Tomažev prepad

V soboto, 14. marca 2026, smo jamarji Jamarskega kluba Novo mesto nadaljevali z drugo fazo ekološko-čistilnega projekta »PROTEctUS – Čiščenje in varovanje jamskih habitatov za zaščito črnega močerila« v zaledju Dobličice v Beli krajini. Očistili so dve najbolj onesnaženi jami in sicer Tomažev prepad na Tanči gori in Brezno nad Frnikolo na Poljanski gori. Iz prvega so izvlekli 8,7 m³ odpadkov, iz Brezna nad Frnikolo pa 300 litrov komunalnih odpadkov in 100 litrov različnih živalskih odpadkov.

Projekt je bil lani izbran kot najboljši na trajnostnem razpisu Obet za planet, ki ga razpisuje podjetje GEN-I. V zaledju omenjenega izvira naj bi bilo na podlagi podatkov Katastra jam 35 onesnaženih jam. Člani JKNM smo lani še enkrat pregledali jame na tem območju in popisali stanje onesnaženosti, manj onesnažene jame (29 objektov) pa tudi že očistili.

Na akciji je sodelovalo 23 jamark in jamarjev, v dveh dneh pa so skupaj opravili 232 prostovoljnih delovnih ur. Predpripravo za dviganje odpadkov smo izvedli že v petek, 13. marca, ko je devet jamarjev postavilo in preizkusilo jeklenico ter električni vitel za dviganje. S tem vitlom so leta 2022 med čiščenjem Jame nad Rosenbrunom imeli velike težave zaradi neenakomernega navijanja pletenice in stalnega varnostnega izklapljanja. Tokrat smo vitel obesili na dvojna škripca, dvigali odpadke do teže 150 kg in pazili na navijanje pletenice. Uroš Mervič pa je s pomočjo plastične vezice zmanjšal občutljivost varnostne zavore in hkrati ohranil njeno funkcijo v primeru, da upravljalec vitla tega ne bi ustavil, ko bi tovor prišel do vrha.

Brezno nad Frnikolo je čistila ekipa petih jamark in jamarjev, ki so za dvig uporabili sistem žičnice. Delo so končali v treh urah in se potem pridružili ekipi pri Tomaževem prepadu. V jami so poleg komunalnih odpadkov našli tudi živalske odpadke. Brezno je še posebej občutljivo, saj je na dnu vodni sifon oziroma manjše jezero.

V Tomaževem prepadu na Tanči gori je bilo toliko odpadkov, da so delo končali šele pozno popoldne, med različnimi mešanimi odpadki pa so prevladovali živalski odpadki (1,2 m³), sveče z bližnjega pokopališča ter različni odpadki, zaviti v plastične vreče.

Z globine nekaj več kot 10 m smo v 100 in 200 litrskih sodih odpadke dvignili na površje 73-krat. Živalske odpadke smo ločili, odvoz pa je prevzela Veterinarsko higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta Slovenije, enota Novo mesto. Ostale odpadke (7,5 m³) smo predali Podcentru za ravnanje z odpadki Vranoviči, ki deluje v okviru JP Komunala Črnomelj.

Čiščenja se je udeležila tudi sodelavka marketinga podjetja GEN-I Neža Šimenc, ki smo jo za vtis spustili v Tomažev prepad, kjer je pomagala pri čiščenju odpadkov. V pogovoru je povedala, da je bil lanski razpis drugi po vrsti in dodala, da jo veseli, ko vidi napredek pri vseh nagrajencih lanskoletnega trajnostnega razpisa Obet za planet. Ob tem je izpostavila, da so prav takšni projekti razlog, da so zasnovali trajnostni razpis, saj želijo podpirati konkretne projekte z resničnim vplivom. Veseli jih, da lahko prispevajo svoj delež k čistejšemu okolju in razvoju trajnostnih zgodb.

Novomeški jamarji bomo v naslednjih akcijah očistili še štiri jame v zaledju Dobličice, vodja projekta PROTEctUS Jure Tičar pa je povedal, da nas kot večje odlagališče čaka še Brezno ob cesti na Bistrico, v katerem naj bi bilo okoli 15 m³ zelo različnih odpadkov in še nekaj manj onesnaženih jam.

Tičar pa je še napovedal: »Sledilo bo še poročilo in s tem bodo glavne čistilne aktivnosti tega projekta zaključene. Vendar to ne pomeni tudi konec naših aktivnosti za zaščito narave in tukaj še posebej črnega močerila. Odlagališče odpadkov v jamah predstavlja le en del ekološke obremenitve tega območja, nujno bo najti sistemske rešitve problematike odpadnih kanalizacijskih voda, smiseln pa bi bil tudi prilagojen režim oziroma upravljanje s škropivi in gnojili na tem območju. Poleg tega smo se novomeški jamarji že pogovarjali z Občino Črnomelj za nadaljevanje aktivnosti čiščenja jam.«

Zanimivo pa je še nekaj: »V okviru pregleda jam v prvem delu te čistilne akcije, smo v eni jami odkrili ostanke človeškega skeleta, ki so prve res stare človeške kosti odkrite v jamah v tem delu Slovenije. Zanimivo je, da so bile odkrite v breznu in ne v vodoravni jami, kar kaže na arheološko vrednost tudi tistih jam, kjer ne bi pričakovali arheoloških ostankov. Je pa ta projekt in to odkritje povzročilo tudi to, da se jamarji med sabo več pogovarjamo o jamski arheologiji. V jamah ni samo 'smetje', lahko so tudi zelo stari predmeti,« je pripovedovala arheologinja in naša članica Zvonka Janežič in nadaljevala, da je število arheoloških najdišč bistveno večje kot predvidevamo, saj so ljudje uporabljali jame za zelo različne zadeve. Predstavljala so jim pribežališča, skrivališča, sveti prostor, kjer so se dogajale razne kultne dejavnosti. Ker gre za povezavo med podzemljem, med tem in onim svetom, gre za mističen prostor. »Unikat današnjega časa pa je metanje smeti v jame. Predmeti, ki so jih v preteklosti pustili v jamah ljudje, je bilo za okolje bolj kot ne nenevarno. Ni bilo plastike, kadavrov zavitih v plastične vreče, akumulatorjev, barv in različnih škropiv v zarjavelih posodah …« je še en vidik našega raziskovanja in čiščenja jam predstavila Zvonka Janežič.

Udeleženci: Zdravko Bučar, Tomaž Bukovec, Neven Đurković, Peter Gliha, Jure Gačnik, Petra Glinšek, Tomaž Grdin, Zvonka Janežič, Boštjan Kuhelj, Borivoj Ladišić, Marko Majhen, Mojra Medved, Uroš Mervič, Anja Moric, Mateo Piljić, Mitja Remih, Mihael Rukše, Nika Rukše, Tanja Rukše, Urban Slana, Erazem Šiler Hudoklin, Jure Tičar, Dominik Zagorc.