Raziskave na Kočevskem [5]

Jame, jame, jame, ... V ponedeljek, 15. novembra 2010,  sem se spet odpravil na Kočevsko, na območje imenovano Trije križi, kjer sem raziskal tri nove jame. Prva je bila dolga 12 m in se odpira sredi strmega, skoraj navpičnega pobočja podorne vrtače. Že sama vrtače je zanimiv morfološki objekt, dostop do vhoda pa kar precej zahteven in naporen. Jama sama ni posebej zanimiva - gre za enostaven rov, brez sige. Pred vhodom je majhen »balkon«,  prostora je le toliko, da lahko stojiš. Pogled na vrtačo pa zelo lep.

Sledil je spust v brezno z mogočnim vhodom, z roba brezna se vidi široko dno v globini 7 m, prekrito z listjem ter strmo padajoč rov, ki pripelje v manjšo dvoranico. Tu se odpre notranje brezno z globino 10 m. Stopimo na dno večje podorne dvorane, po skalnatih balvanih se spustimo do najnižje točke brezna v globini 34 m. Da nisem bil prvi na dnu kažejo že močno strohnele priročno izdelane lestve, naslonjene na steno notranjega brezna.

Čeprav majhna in z majhnim vhodom je tretja današnja jama presenetila z bogatim sigovim okrasjem. Skozi ozek vhod se spustimo 8 m do dna dobrih 20 m dolge in ozke dvorane, nastale ob izraziti prelomnici. Na tleh je blatna ilovica in kamenje, zato so stene in strop čudovito zasigane, številni kapniki so dolgi več metrov in so »potopljeni« v ilovici na dnu, kar kaže, da so se sedimenti odložili kasneje in zasuli prvotno dno.

Na akciji sem pregledal še dva objekta: krajšo jamo, ki se po 7 m zoži, a se za ožino nadaljuje ter 6 m globoko brezno, ki pa nima nadaljevanja. Sledila je še terenska z najdbo mogočnega brezna.