Žabrški studenec je očiščen

Naša dolgoletna članica Marta Medle nas je zaprosila, da bi v njeni domači Žabji vasi (Novo mesto) desetletja skrit in pozabljen Žabrški studenec očistili nesnage. Ker le redkokdo ve zanj, naj povemo, da se nahaja pod pobočjem za stavbo Kmetijske zadruge Trebnje-Krka (v vznožju makadamskega parkirišča). Najprej ga je bilo treba osvoboditi nepotrebne zarasti in grmovja, kar so v krajevni skupnosti v soglasju z lastnikom postorili preteklo leto.

Po odstranitvi vegetacije se je pokazala zidana struktura studenca. Nad komaj 10 cm visoko vodo se pne banjast obok iz kamnitih lomljencev. Preko njih je na zunanji strani zaščitna plast betona. Po spominu naj bi znotraj studenca do vode vodile stopnice, vendar se je izkazalo, da to ne drži. Kot vse kaže, voda v izviru priteka pod zadnjo steno, odteka pa v razpoko na levi strani pri vhodu. Veseli smo bili ugotovitve, da to ni stoječa, temveč pretočna voda. Studenec danes ni v primarni funkciji oskrbe z vodo - vhodna odprtina je bila zaradi varnosti že davno zaprta z železno rešetko. Na zunanji strani je nad rahlo polkrožnim vhodom stiliziran betonski sklepnik z letnico 1926 - torej letos mineva sto let od njegove zadnje ureditve. 

Po uvodnem ogledu smo konec marca 2026 na hitro skovali načrt in se ga bolj ali manj tudi držali. Na vhodu smo studencu odstranili varovalno mrežo in ga nato s potopno črpalko začasno osvobodili vode. Sledil je skok Žige v zdrizast studenčni sediment. Nato pa mukotrpno nakladanje mulja, vmes pa odbiranje železa, plastike, pločevink, gume ... Že neštetokrat videna zgodba! Slabost akcije je bila ta, da je voda naraščala kakšen centimeter na minuto. Se sliši morda malo, ampak v pol ure je to 30 cm in smo morali odnehati, ker brozge pa z našo črpalko nismo mogli prečrpavati.

Marčevska akcija čiščenja studenca je dobila nadaljevanje v začetku aprila. Pravzaprav je bila to poglobitev. Spet smo s potopno črpalko najprej izčrpali vodo, nato pa je v studenec ponovno vstopil Žiga in iz blatne brozge poskušal izmetati čimveč glinastega sedimenta. Jure je ves tačas s karjolo blato pridno odvažal. Sam pa sem predtem, medtem in potem obžagal bližnja gaber in lipo ter ju rešil nadležnega bršljana.

Sedaj so na potezi krajani Krajevne skupnosti Žabja vas. Dogovorili smo se, da bodo zaradi varnostnih razlogov (povečana globina vode) vhod v studenec ponovno zaprli s kovanimi enokrilnimi vrati. Nadaljevali bodo s čiščenjem in urejanjem okolice in nadelavo dostopne poti do studenca. Če bo šlo vse po načrtih, bo to še en lep primer sodelovanja članov JKNM z lokalnimi skupnostmi. 

Žabrški čistilci smo bili Žiga Muhič, Jure Gačnik in Marko Pršina.