Iz klubskega arhiva: Brezno Cinkov križ [3]

Historiat raziskav

Za zaključek trilogije osveževanja spomina o raziskavah brezna Cinkov križ navajamo še podrobno kronologijo njegovega raziskovanja. Nekateri podatki iz pisnih virov se v podrobnostih sicer razlikujejo, navajanje udeležencev pa je mestoma nekonsistentno. V dilemah smo prednost dali verodostojnejšemu viru (ročno pisan dnevnik akcij, ki ga hrani Zdravko Bučar). Brezno Cinkov križ je bilo dolga štiri desetletja najgloblje brezno na Kočevskem Rogu. Leta 2025 je ta prestižni naziv prevzela ekipa mlajših raziskovalcev, ki jim je uspel podvig v breznu Bermuda na Grofji mizi nad Podhosto.

01. maj 1974
Raziskava vhodnega brezna, ki so jo opravili jamarji Jamarske sekcije Planinskega društva Železničar (sedaj Jamarski klub Železničar). Na načrtu so vhodni vertikali namerili 117 m globine, ki smo jo člani JKNM kasneje po opravljenih meritvah "skrajšali" na 103 m. Opis dogajanj na jamarskem taboru, na katerem so na novo našli in izmerili 24 novih jam (med drugimi tudi Cinkov križ) je podrobneje opisal udeleženec tabora Igor Žitko v Biltenu JS PDŽ, letnik 1974, str. 9 - 12.

05. avgust 1985
Novomeščani (takrat JK VPB Novo mesto) smo v okviru intenzivnega jamarskega tečaja na Kočevskem Rogu obiskali "117 metrsko brezno v oddelku 27." Prišli smo do dna in v severozahodnem delu dvorane vhodnega brezna "našli nadaljevanje, vendar je za prehod potrebno širjenje." Kamen pade kakšnih 10 m globlje. Brezno smo pustili opremljeno.
Akterji: Iztok Vilić, Marko Pršina, Gorazd Medle in Bogdan Kladnik.

24. december 1985
Po spustu na dno vhodne vertikale je Marko razširil ožino, iz katere je pihalo. Zdravko se je prosto z varovanjem komaj zrinil skozi in se spustil v 12 metrsko brezence, ki smo ga poimenovali Vice. Na dnu je našel nadaljevanje, ki bi ga bilo treba še razširiti. Kamen za drugo ožino po oceni pada 90 m globoko. Med vračanjem je Zdravko širil prvo ožino, ki jo je dodelal Andrej.
Akterji: Zdravko Bučar, Marko Pršina, Tomaž Bukovec in Andrej Hudoklin.

02. januar 1986
Na zimsko-novoletni odpravi sta se v jamo najprej odpravila Marko in Ivan, za njima pa Tomaž in Robert. Na prvi ožini sta obstala Ivan in Robert, ki sta širila prehod, tako da se je Ivan nato spustil še v Vice. Medtem sta na dnu Vic Marko in Tomaž prebila še drugo ožino in opremila približno 80 metrsko vertikalo. Na dnu, ki ga je prvi dosegel Tomaž, se brezno razširi v dva različno usmerjena rova brez nadaljevanja. Nepregledano je ostalo okno približno 30 m nad dnom. Medtem, ko sta Tomaž in Marko raziskovala, se je Iztok spustil do Ivana v Vice, Zdravko pa je v vhodni vertikali zamenjal klin s svedrovcem. Brez meritev smo ocenili, da je skupna globina brezna približno 200 m. Opozorilo v B zapisniku: "Prva ožina je zelo naporna (ozka) za vračanje!" Jamarska akcija je bila podrobno opisana v Dolenjskem listu št. 11 (1986) ter je dostopna tudi na naših straneh.
Akterji: Marko Pršina, Tomaž Bukovec, Ivan Lukšič, Robert Bučar, Zdravko Bučar in Andrej Hudoklin.

18. januar 1986

Zdravko in Tomaž sta se spustila na dno vhodne vertikale. Od tu je Zdravko skozi ožino nadaljeval v Vice, kjer je opravil meritve. Tomažu se skozi ožino do Vic ni uspelo zriniti, zato se je Zdravko vrnil v vhodno vertikalo. Tu sta izmerila dno ter se vrnila na površje. Drobna zanimivost, ki kaže na zahtevnost ožine: Tomažu se ni uspelo prebiti skozi ožino, ki jo je pred tem že dvakrat preplezal. Kaj vse dela psiha! In še zapis v dnevniku akcij: "Nujno je vse kline treba zamenjati s svedrovci!"
Akterja: Zdravko Bučar in Tomaž Bukovec.

19. julij 1986
Raziskovalno-merilna akcija: brezno preplezali do dna; vse izmerili ter naknadno zrisali načrt; širili ožine; raziskali okno v drugem breznu (združi se z glavnim breznom); nabirali biološki material; na koncu deveturne akcije smo brezno razopremili. Vhodno brezno smo po meritvah iz 117 m "skrajšali" na 103 m, skupna globina jame pa znaša 185 m. Izdelan načrt in A zapisnik (Tomaž Bukovec). Zapis Andreja Hudoklina: "Brezno je s svojimi vertikalami, ožinami, blatom in pronicajočo vodo enkraten objekt za preizkus psihičnih, fizičnih in tehničnih osebnih zmogljivosti."
Akterji: Marko Pršina, Iztok Vilić, Robert Bučar, Zdravko Bučar, Andrej Hudoklin, Ivan Lukšič in Tomaž Bukovec.

22. marec 1987
Akcija za trening: spust do dna vhodnega brezna in njegova ponovna meritev.
Akterji: Iztok Vilić, Ivan Lukšič in Tomaž Bukovec.

11. januar 1998
Obisk jame globoke 184 m z dvema ožinama. Silvo je opremil jamo. Za dol je šlo zelo dobro, nazaj pa kot zakleto, vse narobe, vendar se nisem dal. Največ problemov sem imel z krempeljcem, ki ga je Silvo izgubil na dnu jame. Pobral sem ga in si ga pripel za pas in glej ga zlomka - ko sem rinil skozi prvo ožino, se mi je hudič zapel, da nisem mogel ne naprej ne nazaj. Pomagal mi je Matjaž in me rešil muk. Vsaka šola nekaj košta. Za povrh pa sem jih slišal še doma! Vir: osebni zapiski Andreja Gašperiča.
Akterji: Marko Pavlin, Miha Rukše, Silvo Kristan, Matjaž Nahtigal, Dare Hribar, Tanja Luzar in Andrej Gašperič.

25. januar 1998
Kondicijske priprave za Kanin. S Silvom sva prišla prva, opremila vhodno vertikalo in se že vrnila iz nje, ko sta prišla še Dare in Miro, kasneje pa sta prišla še Miha in Tanja. Štirikrat gor in dol - rekord pa je imel Silvo in sicer petkrat. Vir: osebni zapiski Andreja Gašperiča.
Akterji: Tanja Rukše, Miha Rukše, Silvo Kristan, Dare Hribar, Andrej Gašperič in Miro Robek.

30. junij 2001
Iz brezna je potekala reševalna jama JRS - regijski center Novo mesto. Na vaji je sodelovalo 17 jamarskih reševalcev, od tega 11 klubskih. "Poškodovanca smo izvlekli iz 103 m globokega vhodnega brezna v razmeroma kratkem času."
Akterji: 17 jamarjev, zapisnik Marko Pavlin.

07. december 2003
Jože Tomšič in Andrej Gašperič sta na trening in utrjevanje znanj vrvne tehnike do dna brezna vodila "vajence" - prvič v tako globoko jamo. Gašperič: "Pri prvi ožini sem pričakoval malo težav, a so bili vsi trmasti in so nadaljevali vse do dna ... Za ven je bilo sicer malo krize za nekatere, a so zmogli, pa še jamo so razopremili, kar za prvič ni kar tako ..."
Akterji: Jože Tomšič, Drago Primc, Davor Dobaj, Niko Godec in Andrej Gašperič.

Opombe:

• Razen prve od navedenih, so vse naslednje akcije delo članov Jamarskega kluba Novo mesto.
• Primarni podatki so iz zapisnikov akcij za jamo Cinkov križ (kat. št. 3631). Vir: Kataster jam JKNM. Izjema sta dve neregistrirani akciji v letu 1998. Vir: osebni zapiski Andreja Gašperiča. Redakcijo prispevka smo opravili po pregledu ročno pisanega dnevnika akcij. Vir: Zdravko Bučar.
• Tomaž priporoča, da bi ob priložnosti prvo ožino nekoliko razširili, da bi s tem odpravili marsikatero težavo pri vračanju. Vendar: ali ne bi s tem jami odvzeli njen poglavitni šarm? Cinkov križ namreč vsaj zaenkrat med jamarji predstavlja nekakšen zrelostni izpit (seveda, če ga uspešno splezaš do dna in nazaj). Vsekakor pa tudi v bodoče velja nasvet novim obiskovalcem: skozi obe ožini bodite previdni! Pa kakšnega starca vzemite s sabo ;-)

Opis tega mogočnega brezna najdete tukaj.